Ko se koža umiri, vprašanja ostajajo. Ali uspešno zdravljenje luskavice pomeni tudi umiritev procesov drugod v telesu? To vprašanje je vodilo asist. dr. Evo Klaro Merzel Šabović, dr. med. z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana pri raziskovanju subkliničnih okvar srčno-žilnega sistema pri bolnikih z luskavico. Za svoje doktorsko delo je prejela eno od letošnjih velikih Krkinih nagrad, ki jih podjetje podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke mladih raziskovalcev. Raziskavo je izvedla pod mentorstvom izr. prof. dr. Miodraga Janića s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKCL. Luskavica prizadene približno 3 odstotke prebivalstva, njeni učinki pa segajo dlje od kože. Raziskava je pokazala, da je za razumevanje bolezni potreben celosten pristop, ki vključuje tudi preučevanje vnetja, presnovnih sprememb, delovanja žil, debelosti, strjevanja krvi in psihološkega stanja bolnikov. Rezultati odpirajo nova vprašanja o bolj individualno prilagojenem zdravljenju ter pomembno prispevajo k boljšemu razumevanju luskavice. 🙏 Iskrene čestitke naši mladi specialistki dermatovenerologije za pomemben raziskovalni dosežek in priznanje.

Vsak pravilno evidentiran defibrilator lahko v kritičnem trenutku pomeni razliko med življenjem in smrtjo.🚨 Ob današnjem svetovnem dnevu oživljanja Dispečerska služba zdravstva poziva lastnike in skrbnike avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED), da svoje naprave vpišejo v nacionalno evidenco AED Dispečerske službe zdravstva in skrbijo za ažurnost podatkov. V Nacionalni evidenci AED je trenutno evidentiranih 3.869 AED, tri četrtine (75,06 odstotkov) jih je prosto dostopnih 24 ur na dan. Vsaka občina v Sloveniji ima v evidenco že vpisan vsaj en AED. V zadnjem letu je bilo v nacionalno evidenco vpisanih 378 novih AED. Nacionalna evidenca AED ni le zbirka podatkov o napravah. Je pomembno operativno orodje zdravstvenih dispečerjev pri obravnavi nujnih klicev in vodenju postopkov oživljanja.🚑 Kot poudarja asist. Andrej Fink, MSHS (ZDA), vodja Dispečerske službe zdravstva, ob klicu na številko 112 zdravstveni dispečer lahko k najbližjemu AED usmeri očividce dogodka le, če je naprava vpisana v nacionalno evidenco ter so podatki o njeni lokaciji in dostopnosti ažurni. »Vsak dodaten vpis pomeni večjo možnost, da bo AED pravočasno uporabljen, kar lahko bistveno poveča možnost preživetja osebe s srčnim zastojem. Evidenca omogoča hitrejše in učinkovitejše ukrepanje reševalnih služb ter boljšo povezanost vseh deležnikov v verigi preživetja. Zato si prizadevamo, da bi bilo v evidenco vključenih čim več AED naprav in da bi bili podatki o njih redno posodobljeni. Vsak pravilno evidentiran AED lahko v kritičnem trenutku pomeni razliko med življenjem in smrtjo.« Vpis ali posodobitev podatkov o AED je preprosta in hitra. Na spletni povezavi aed.dsz.si lahko lastniki in skrbniki v nekaj korakih registrirajo napravo ter vnesejo podatke o lokaciji in mestu namestitve, dostopnosti, proizvajalcu in modelu naprave, prisotnosti otroških elektrod ter kontaktu skrbnika. Zaželena je tudi fotografija naprave in mesta namestitve.🙌🏻

Sredi prihodnjega tedna bomo v Porodnišnici Ljubljana začeli naročanje in izvajanje zaščite novorojenčkov in dojenčkov pred RSV. Zaščita je v sezoni 2026/27 namenjena novorojenčkom in dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev, katerih matere med nosečnostjo niso bile pravočasno cepljene proti RSV v skladu s priporočili NIJZ. Ker nekateri dojenčki po rojstvu še nimajo izbranega pediatra, želimo staršem omogočiti, da zaščito za svojega otroka opravijo tudi v naši ambulanti. RSV je najpogostejši povzročitelj okužb spodnjih dihal pri dojenčkih. Pri najmlajših lahko povzroči težji potek bolezni in potrebo po bolnišničnem zdravljenju, zato je pravočasna zaščita še posebej pomembna. ✅ Napotnica ni potrebna. 📞 Naročanje: 01 522 60 15 (vsak delovni dan med 8. in 14. uro) ✉️ [email protected] Več informacij na kclj.si

Svet zavoda UKC Ljubljana je na današnji seji za generalnega direktorja UKC Ljubljana imenoval g. Tomaža Erjavca za mandatno obdobje štirih let. Soglasje k imenovanju mora podati še Vlada RS.

Ob mednarodnem dnevu bele palice, 15. oktobru, je v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih na Očesni kliniki UKC Ljubljana potekalo tradicionalno strokovno srečanje Obvladovanje bremena izgube vida v starajoči se družbi: od soočenja z diagnozo do rehabilitacije in kakovostnega življenja. V Sloveniji je že 22,5 % prebivalcev starejših od 65 let. »Analiza kaže, da so neposredni zdravstveni stroški za 4.153 oseb s slepoto ali težjo okvaro vida leta 2022 znašali 5,5 milijona evrov oziroma 1.334 evrov na posameznika. Vodja centra izr. prof. dr. Nataša Vidovič Valentinčič pa je izpostavila: »Cilj ni le zdraviti očesno bolezen, temveč človeku pomagati, da kljub izgubi vida ohrani samostojnost, varnost in dostojanstvo,« je povedala prof. dr. Petra Došenovič Bonča z Ekonomske fakultete »Resnično vključujoča družba ni tista, ki zgolj prepoznava ovire, temveč tista, ki jih dejavno odpravlja,« je ob nagovoru udeležencev poudaril minister za zdravje dr. Tadej Ostrc. »Živimo v dolgoživi družbi, zato vprašanje ohranjanja vida ni več zgolj zdravstveni izziv, ampak tudi pomembno socialno in ekonomsko vprašanje. Izguba vida vpliva na posameznikovo samostojnost, kakovost življenja, vključevanje v družbo ter povečuje potrebe po zdravstveni in socialni oskrbi. Zato je skrb za zdravje oči naložba v kakovostno staranje in v bolj vključujočo družbo,« je povedal v. d. generalnega direktorja Tomaž Erjavec.

Prvi sprehod z belo palico je pomemben mejnik, do katerega ne pride brez veliko dela: ne gre le za učenje same tehnike hoje z novim pripomočkom, ampak tudi za sprejemanje svojega novega stanja in spremenjene podobe v očeh drugih.🧑‍🦯👩‍🦯🦯 Eva Škrlec Velkavrh, tiflopedagoginja v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS) na Očesni kliniki UKCL, s sodelavci pomaga ljudem po izgubi vida nazaj v samostojno življenje. Naša strokovnjakinja poudarja pomen celostne obravnave, v okviru katere skupaj z zdravniki, medicinskimi sestrami, socialnimi delavci in psihologi slepim in slabovidnim pomagajo povrniti veščine in spretnosti, ki so jih skupaj z vidom izgubili. To so lahko čisto vsakdanja opravila, kot so odpiranje vrat, branje časopisa, prečkanje ceste ali kuhanje kosila, a vsa izjemno pomembna za občutek normalnosti po tem, ko se ti življenje postavi na glavo. Od vsakega posameznika je odvisno, kaj je zanj najbolj pomembno, v kolikšni meri je motiviran in kako hitro se uči, dandanes k sreči določene stvari lahko olajša tehnologija. Kot je ob dnevu bele palice poudarila sogovornica, pa je predvsem pomembno, da ljudje tudi po izgubi vida ostanejo del družbe, pa čeprav odslej z okolico komunicirajo na drugačen način - naučiti se morajo opozoriti nase in pritegniti pozornost, tudi ko z očesnim stikom to ni več mogoče.

»Cilj ni le zdraviti očesno bolezen, temveč človeku pomagati, da kljub izgubi vida ohrani samostojnost, varnost in dostojanstvo.« Vodja Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS) izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., poudarja, da izguba vida nikoli ni zgolj medicinska diagnoza. Po njenih besedah rehabilitacija ni dodatek po zdravljenju, temveč nujni del celostne zdravstvene obravnave. Strokovnjaki NC CRSS uporabnikom pomagajo pri uporabi preostalega vida, različnih pripomočkov in novih strategij za vsakodnevna opravila, pomemben del procesa pa predstavljata tudi psihološka podpora in vključevanje svojcev. Ob mednarodnem dnevu bele palice, 15. oktobru, bosta v prostorih NC CRSS na Očesni kliniki UKC Ljubljana potekala strokovno srečanje in dan odprtih vrat. Strokovno srečanje je namenjeno zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter strokovnjakom z različnih področij, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami s slepoto in slabovidnostjo. Vabljeni so predvsem strokovnjaki s področja oftalmologije, geriatrije, rehabilitacije, tiflopedagogike, javnega zdravja in socialnega varstva ter predstavniki zdravstvene politike in drugih področij, ki sodelujejo pri načrtovanju in zagotavljanju zdravstvene in širše podpore osebam z izgubo vida. Srečanje je namenjeno tudi vsem, ki jih zanima širši vpliv izgube vida na posameznika in družbo. V starajoči se in dolgoživi družbi postaja naraščajoče število oseb z izgubo vida pomemben zdravstveni, ekonomski in družbeni izziv. Izguba vida namreč ne vpliva le na vidno funkcijo, temveč lahko pomembno poseže v vsakodnevno delovanje, mobilnost, samostojnost, socialno vključenost in kakovost življenja. Njene posledice zato presegajo področje oftalmologije in zahtevajo povezovanje različnih strok ter ustrezno odzivanje zdravstvenega in širšega družbenega sistema. Na srečanju bomo obravnavali breme najpogostejših očesnih bolezni, njihov vpliv na posameznika in družbo ter pomen pravočasnega prepoznavanja funkcionalnih posledic izgube vida. Posebno pozornost bomo namenili obdobju po postavitvi diagnoze - možnostim rehabilitacije, podpori rehabilitantu in vlogi različnih strok pri ohranjanju njegove samostojnosti in kakovosti življenja. Srečanje bo tako povezalo oftalmološki, geriatrični, ekonomski, javnozdravstveni, rehabilitacijski, tiflopedagoški in socialni pogled ter odprlo razpravo o tem, kako se lahko na naraščajoče breme izgube vida v starajoči se družbi odzovemo kot stroka in kot sistem. kclj.si/dokumenti/VABILO_s_p…

V starajoči se in dolgoživi družbi postaja naraščajoče število oseb z izgubo vida pomemben zdravstveni, socialni in tudi ekonomski izziv. Izguba vida namreč ne pomeni le zdravstvene težave posameznika, temveč vpliva na njegovo samostojnost, kakovost življenja, socialno vključenost, delovno sposobnost ter povečuje potrebo po zdravstveni in socialni oskrbi. Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu bele palice so strokovnjaki Očesne klinike UKC Ljubljana, Medicinske fakultete in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (NC CRSS) ter drugi strokovnjaki opozorili na pomen zgodnjega odkrivanja očesnih bolezni, sodobnega zdravljenja in pravočasne rehabilitacije. Predstavili so tudi rezultate prve celovitejše ocene ekonomskega bremena slepote in težje okvare vida v Sloveniji.   Predstavili so tudi prvo celovitejšo oceno ekonomskega bremena slepote in težje okvare vida v Sloveniji. Analiza kaže, da so neposredni zdravstveni izdatki za 4.153 oseb s slepoto ali težjo okvaro vida leta 2022 znašali približno 5,5 milijona evrov oziroma 1.334 evrov na posameznika. K temu je treba prišteti še posredne stroške, povezane s padci in poškodbami, depresijo, anksioznostjo, odsotnostjo z dela, zmanjšano produktivnostjo ter večjo potrebo po pomoči in dolgotrajni oskrbi. Strokovnjaki poudarjajo, da vlaganje v preventivo, zgodnje odkrivanje očesnih bolezni, dostopno zdravljenje in rehabilitacijo ni le zdravstvena, temveč tudi družbeno in ekonomsko smiselna naložba, saj ljudem omogoča daljšo samostojnost in zmanjšuje stroške za družbo. O ekonomskih posledicah izgube vida je spregovorila prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete UL: »Ekonomsko breme slepote in težjih okvar vida se ne konča pri stroških zdravstvene obravnave. Izguba vida pomembno vpliva na funkcionalno zmožnost in samostojnost posameznika, zmanjšuje njegovo delovno zmožnost in povzroča izgube produktivnosti. Posledice pa občutijo tudi svojci, ki zaradi zagotavljanja neformalne oskrbe pogosto omejujejo svojo delovno aktivnost. Zato moramo pri presoji vrednosti vlaganj v preprečevanje in zdravljenje očesnih bolezni upoštevati tudi njihove širše družbenoekonomske učinke.« kclj.si/mobile/index.php?dir…

Prve minute so najbolj pomembne: od tega, kaj bomo počeli v začetnem delu, je odvisen ne le uspeh oživljanja po srčnem zastoju, ampak tudi to, kakšna kvaliteta življenja čaka pacienta po uspešnem oživljanju. 🩺Aleksandra Mohar, dr. med., specialistka urgentne medicine in zdravnica konzultantka Dispečerske službe zdravstva, pove, da se v Sloveniji vsako leto zgodi več tisoč srčnih zastojev, največkrat v domačem okolju, na delovnem mestu, pa tudi v rekreativnih centrih in na športnih dogodkih. ⏱️Ob nenadnem srčnem zastoju šteje vsaka minuta. Prav hitro in ustrezno ukrepanje v prvih minutah po srčnem zastoju omogoča ohranjanje pretoka krvi do možganov in drugih vitalnih organov ter pomembno poveča možnost preživetja in dobrega okrevanja bolnika. 👉Zato so pravočasno prepoznavanje srčnega zastoja, zgodnje oživljanje in zgodnja uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED ključni členi verige preživetja. »Nove smernice za oživljanje 2025 poudarjajo, da je veriga preživetja najuspešnejša, kadar očividci srčni zastoj prepoznajo hitro, nemudoma pokličejo 112, začnejo s temeljnimi postopki oživljanja ter čim prej uporabijo AED,« pojasnjuje Aleksandra Mohar. Ob letošnjem tednu oživljanja Dispečerska služba zdravstva poziva lastnike in skrbnike avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED), da svoje naprave vpišejo v nacionalno evidenco AED Dispečerske službe zdravstva in skrbijo za ažurnost podatkov. Le AED, ki je vpisan v nacionalno evidenco, je zdravstvenemu dispečerju viden med obravnavo nujnega klica.🚨 Če naprava ni evidentirana, zdravstveni dispečer zanjo ne ve in očividca do nje ne more usmeriti – tudi če je AED v neposredni bližini dogodka.‼️ V Sloveniji namreč vsak dan nenaden srčni zastoj doživi od 3 do 5 ljudi na dan in možnost preživetja se brez ukrepanja z vsako minuto zmanjša za približno 10 odstotkov. Hitro dostopen AED lahko pomembno poveča možnosti za preživetje.💪

Ob letošnjem tednu oživljanja, ki se je začel danes, Dispečerska služba zdravstva (DSZ) poziva lastnike in skrbnike avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED), da svoje naprave vpišejo v nacionalno evidenco AED Dispečerske službe zdravstva in skrbijo za ažurnost podatkov. Hkrati se DSZ ob tem iskreno zahvaljuje vsem, ki so/ste to že storili. Pravočasno prepoznavanje srčnega zastoja, zgodnje oživljanje in zgodnja uporaba AED so ključni členi verige preživetja. V Sloveniji vsak dan nenaden srčni zastoj doživi od 3 do 5 ljudi. Možnost preživetja se brez ukrepanja z vsako minuto zmanjša za približno 10 odstotkov. Hitro dostopen AED lahko pomembno poveča možnosti za preživetje. Le AED, ki je vpisan v nacionalno evidenco, je zdravstvenemu dispečerju viden med obravnavo nujnega klica. Če naprava ni evidentirana, zdravstveni dispečer zanjo ne ve in očividca do nje ne more usmeriti – tudi če je AED v neposredni bližini dogodka. V Nacionalni evidenci AED je trenutno evidentiranih 3.869 AED, tri četrtine (75,06 odstotkov) jih je prosto dostopnih 24 ur na dan. Vsaka občina v Sloveniji ima v evidenco že vpisan vsaj en AED. V zadnjem letu je bilo v nacionalno evidenco vpisanih 378 novih AED. Nacionalna evidenca AED ni le zbirka podatkov o napravah. Je pomembno operativno orodje zdravstvenih dispečerjev pri obravnavi nujnih klicev in vodenju postopkov oživljanja. Kot pravi Katja Avguštin, dipl. m. s. (VS), zdravstvena dispečerka: »Ko obravnavamo klic zaradi srčnega zastoja, očividce po telefonu vodimo skozi postopke oživljanja in preverimo, ali je v bližini evidentiran AED. Če ga imamo v sistemu, lahko enega od očividcev usmerimo do naprave. Zato je zelo pomembno, da so podatki o lokaciji in dostopnosti AED natančni in ažurni – na terenu namreč šteje vsaka minuta.« Kako vpisati AED v nacionalno evidenco? Vpis ali posodobitev podatkov o AED je preprosta in hitra. Na spletni povezavi aed.dsz.silahko lastniki in skrbniki v nekaj korakih registrirajo napravo ter vnesejo podatke o lokaciji in mestu namestitve, dostopnosti, proizvajalcu in modelu naprave, prisotnosti otroških elektrod ter kontaktu skrbnika. Zaželena je tudi fotografija naprave in mesta namestitve. #NacionalnaEvidencaAED #DispečerskaSlužbaZdravstvaUKCL #srčniZastoj #VerigaPreživetja

V okviru ekspertne izmenjave s ciljem vzpostavitve ciklotrona v Sloveniji smo gostili svetovno priznanega fizika prof. dr. Francisca Alvesa, strokovnjaka iz Mednarodne agencije za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency IAEA).⚛️ @iaeaorg Profesor dr. Alves je s svojimi bogatimi izkušnjami in pripravljenostjo predajati svoje znanje navdušil ekipo pod vodstvom prof. dr. Katje Zaletel, predstojnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.☢️ V Ljubljani se je mudil tri dni in nam predal veliko koristnih napotkov za pripravo projektne naloge za vzpostavitev ciklotrona, prav tako pa je navdušil s svojim predavanjem. Za UKC Ljubljano kot vrhunsko terciarno ustanovo, ki pacientom zagotavlja najkompleksnejša zdravljenja, je zelo pomembno, da slovenskim bolnikom tudi na področju nuklearno-medicinske diagnostike in zdravljenja omogočimo najnaprednejše zdravljenje z radioaktivnimi zdravili na podlagi izotopov z zelo kratko razpolovno dobo. Tak center je naša nacionalna potreba, je na srečanju z ekspertom poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Tomaž Erjavec. Slovenija je edina država Evropske unije, ki še nima ciklotrona.‼️🇪🇺 Radioaktivna zdravila, ki vsebujejo radioaktivni izotop z zelo kratko razpolovno dobo (manj kot 2 uri), v Sloveniji zato danes praktično niso dostopna. Takšna radioaktivna zdravila bi bila namreč zaradi radioaktivnega razpada med transportom ob prihodu v zdravstveno ustanovo neuporabna. Zato tudi preiskav, ki temeljijo na uporabi teh zdravil, v Sloveniji ne moremo izvajati. Kot ustanova si zato že več let intenzivno prizadevamo in tudi odločevalce poskušamo prepričati, da moramo na tem področju narediti ta ključen korak naprej. Za naše bolnike, ki od nas kot države to pričakujejo.🇸🇮💪 Velika zahvala pri vseh dosedanjih prizadevanjih gre prof. dr. Katji Zaletel, predstojnici Klinike za nuklearno medicino, in njenemu timu, saj skupaj vztrajno delujejo v smeri, da Slovenija čim prej zagotovi ciklotron, saj je to ključna strateška zdravstvena infrastruktura.🏥 Kaj je ciklotron?💡 Ciklotroni so pospeševalniki delcev, namenjeni pridobivanju širokega nabora radioaktivnih izotopov za namen sodobnega nuklearno-medicinskega diagnosticiranja. Značilno so gosto posejani po celotnem območju Evrope in tudi širše, saj ima večina tako pridobljenih izotopov zelo kratek razpolovni čas, od nekaj minut do 2 uri. Radioaktivni izotop, ki ga pridobimo s ciklotronom, vgradimo v izbrano molekulo in tako pripravimo radioaktivna zdravila, ki jih uporabljamo predvsem za diagnosticiranje s PET-om. Diagnosticiranje s PET-om je ključno za odkrivanje in spremljanje uspešnosti zdravljenja na vseh področjih medicine, zlasti na področju onkologije, kardiologije, nevrologije in endokrinologije. Radioaktivna zdravila (radiofarmaki) so nujna za obravnavo bolnikov, ki potrebujejo izbrano nuklearno-medicinsko diagnosticiranje ali zdravljenje. Takšna zdravila od klasičnih loči radioaktivna komponenta, in sicer radioaktivni izotop (radionuklid), ki je sestavni del končnega zdravila. Radioaktivne izotope pridobivamo iz radionuklidnih generatorjev, v reaktorjih in v ciklotronih. Radionuklidni generator je vir omejenega nabora izbranih radioaktivnih izotopov za diagnosticiranje. Ima ga vsak nuklearno-medicinski center, zaradi radioaktivnega razpada pa so večinoma potrebne tedenske menjave takšnega generatorja. Reaktorji, ki jih je na svetu le nekaj 10, so nepogrešljivi pri zagotavljanju radioaktivne komponente radiofarmakov, ki jih v nuklearni medicini uporabljajmo za zdravljenje, saj imajo visoko energijo in dolg razpolovni čas. Ciklotronov pa je danes na svetu več kot 1500 in so ključni vir radioaktivne komponente radiofarmakov za diagnosticiranje s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET).

Danes je velik dan za slovensko zdravstveno nego in zdravstveno nego v UKC Ljubljana. S slovesno otvoritvijo se je v UKC Ljubljana začelo izvajanje prvega programa specializacij na področju zdravstvene nege v Sloveniji, in sicer specializacije s področja ran, stom in kontinence (enterostomalne terapije). Dveletni program specializacije je pričelo prvih 18 diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz celotne Slovenije. Specializacije v dejavnosti zdravstvene in babiške nege pomenijo pomemben premik na področju razvoja zdravstvene nege v Sloveniji. Z dodatnim strokovnim usposabljanjem – kliničnimi specializacijami – bodo medicinske sestre in babice lahko pridobivale specifična znanja, ki bodo omogočila učinkovitejšo in kakovostnejšo oskrbo pacientov na različnih ravneh. »To je pomemben korak za stroko, za UKC Ljubljana, predvsem pa za paciente. Program temelji na znanju in izkušnjah, ki so se na tem področju razvijale več kot tri desetletja. Zato se želim iskreno zahvaliti vsem strokovnjakom, mentorjem in predavateljem, ki ste s svojim delom omogočili, da smo danes tukaj. Vam, ki danes začenjate to pot, želim veliko znanja, radovednosti in uspeha. Znanje, ki ga boste pridobili, naj se na koncu pokaže tam, kjer je najpomembneje – pri boljši, varnejši in bolj celostni obravnavi naših pacientov,« je na slovesnosti ob začetku programa dejal Tomaž Erjavec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana. »UKC Ljubljana sta pripadli čast in odgovornost, da postane pooblaščeni izvajalec ene izmed prvih specializacij v zdravstveni negi v Sloveniji. S tem korakom stopamo na pot napredne zdravstvene nege in se postavljamo ob bok razvitim državam sveta,« je dejala Tadeja Krišelj, dipl. m. s., univ. dipl. org., koordinatorica specializacije s področja ran, stom in kontinence (enterostomalne terapije) UKC Ljubljana in predsednica Sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji (ET). Pomemben gradnik razvoja je bila Šola enterostomalne terapije, ki že od leta 1992 poteka v organizaciji UKC Ljubljana in pod nadzorom Svetovnega združenja enterostomalnih terapevtov. »Sem diplomirana medicinska sestra in že 20 let delam na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino. Vesela in ponosna sem, da sem bila sprejeta na specializacijo s področja ran, stom in kontinence. S tem področjem sem se v preteklosti že srečevala in pridobila pomembna znanja ter izkušnje, specializacija pa predstavlja njihovo pomembno nadgradnjo. Veselim se novih znanj, izkušenj in izzivov, ki me čakajo na tej poti,« je povedala udeleženka programa specializacije Daniela Kržovska, dipl. m. s., iz Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana. UKC Ljubljana bo kot pooblaščeni izvajalec s sodobno infrastrukturo in vrhunskimi strokovnjaki zagotavljal visoko raven teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Specializacija bo udeležence pripravila na samostojno in celostno obravnavo pacientov s kompleksnimi zdravstvenimi stanji na področju ran, stom in inkontinence. Pridobljena napredna znanja bodo pomembno prispevala k dvigu kakovosti, varnosti ter razvoju zdravstvene nege v slovenskem prostoru.

V začetku meseca smo na heliportu UKC Ljubljana uspešno izvedli redno letno požarno vajo, ki je pokazala, da vsi sistemi delujejo. ✅ V okviru vaje 9. 9. 2026 smo preizkusili sistem zaznave in javljanja požara, aktivirali samodejni sistem za gašenje ploščadi ter preverili odziv Gasilske brigade Ljubljana ob morebitnem požaru helikopterja na ploščadi heliporta. 🚁 Sodelovala je tudi Gasilska enota UKC Ljubljana, ki je nadzirala delovanje črpalk samodejnega gasilnega sistema in skrbela za koordinacijo z Gasilsko brigado Ljubljana. 🧑‍🚒 @gasilskabrigada Letos smo prvič preizkusili tudi oddaljen nadzor mesta intervencije, ki ga je Gasilska brigada Ljubljana izvedla z lastnim brezpilotnim letalnikom. Dron je vzletel že izpred poslopja gasilske brigade, kar je vodji intervencije omogočilo spremljanje razmer že med vožnjo na kraj dogodka. 👀 Vajo ocenjujemo kot uspešno. Preverili smo delovanje vseh sistemov, ki so delovali skladno s pričakovanji. Po zaključku vaje so si predstavniki vseh sodelujočih služb ogledali ploščad in celoten heliport ter se podrobneje seznanili z objektom. To bo v primeru morebitnega dogodka prispevalo k še učinkovitejšemu in hitrejšemu posredovanju. 🙌 Iskrena hvala vsem sodelujočim za strokovnost, predanost in odlično sodelovanje pri izvedbi vaje. S skupnim delom in rednim usposabljanjem zagotavljamo visoko raven pripravljenosti ter varnosti na heliportu UKC Ljubljana. 👏 Videoposnetek je nastal v sodelovanju s podjetjem OneDrone.

Veliki zasloni, ogromno podatkov, nenehna komunikacija med dispečerji in zelo pomembne odločitve, ki jih je treba sprejeti v nekaj trenutkih.🚀 Spoznajte delovno okolje zdravstvenih dispečerjev - ljudi, ki so na drugi strani telefonske linije na številki 112, ko potrebujete nujno medicinsko pomoč.🚑 Vsak klic je drugačna zgodba: včasih sta dovolj pomirjujoč pogovor in nasvet, včasih pa gre za sekunde, ki odločajo o življenju ali smrti.⏳ V takih trenutkih morajo dispečerji pokazati veliko vodstvene odločnosti, po drugi strani pa tudi empatije in sočutja do človeka v stiski na drugi strani.🤝 Ta poklic ni za vsakogar, je pa za nekatere najlepši možen. Pogosto je skoraj neviden, a je nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči.🏥 Oglasite se na dneve odprtih vrat Dispečerske službe zdravstva med 12. in 16. oktobrom. 📆 Obisk tako ljubljanskega kot mariborskega centra je brezplačen, so pa obvezne prijave.👇 ℹ️Več informacij in prijava: dsz.si Oglejte si tudi naše aktualne razpise za prosta delovna mesta v obeh dispečerskih centrih (LJ in MB). Za več informacij nam pišite na [email protected]📩 ✅Dispečer v reševalni postaji, DCZ MB optius.com/iskalci/prosta-de… ✅Dispečer v dispeč. centru, DCZ LJ optius.com/iskalci/prosta-de… ✅Dispečer v reševalni postaji, DCZ LJ optius.com/iskalci/prosta-de…

8.700 zaposlenih, 600 vodij, kompleksni procesi: kako graditi dobre odnose in spodbudno delovno okolje? V UKC Ljubljana smo začeli z drugo generacijo Šole vodenja, katere glavni cilj je opolnomočiti vodje naše ustanove za uspešno in odgovorno vodenje.💪 Program obsega 19 tematskih sklopov in kar 111 ur vsebin, ki jih izvajajo vrhunski zunanji in interni predavatelji. Vodje na vseh ravneh, teh je v UKC Ljubljana približno 600, pridobivajo znanja, veščine in informacije, ki jim pomagajo pri učinkovitem vodenju sodelavcev in organizacijskih enot. Prve generacije Šole vodenja se je udeležilo 250 slušateljev, ki so vsebine in izvedbo ocenili zelo visoko. Med ključnimi učinki programa so izpostavili boljše medsebojne odnose, boljšo delovno klimo in večjo učinkovitost dela. Udeležence druge generacije sta na današnjem uvodnem dogodku pozdravila vršilec dolžnosti generalnega direktorja Tomaž Erjavec in svetovalka glavne medicinske sestre UKCL za higiensko-epidemiološko področje v zdravstveni negi Mojca Tomažič. Posebna vrednost programa so raznolike skupine udeležencev. Vodje različnih profilov se med seboj povezujejo, izmenjujejo izkušnje ter skupaj iščejo rešitve za vsakodnevne izzive. Ob tem bolje spoznavajo delovanje posameznih služb in kompleksne procese, ki omogočajo nemoteno delovanje bolnišnice z 8.700 zaposlenimi, pa tudi pravne okvire delovanja ustanove in zdravstvenega sistema.🏥 Kot v kratkem videu pojasnjuje dr. Peter Dular iz Službe za organizacijo in strateške kadrovske zadeve, šola vodenja krepi sodelovanje med vodji ter prispeva k boljšemu razumevanju celotnega sistema.