Kaj so povedale politične stranke o zakonskem predlogu, da se kadru - od administratork, strežnic, negovalk in medicinskih sester vse do zdravnikov - ki je 100-odstotno zaposlen v javnem zdravstvu, omogoči, da nadurno delo, izključno na področju nujne medicinske pomoči in neprekinjenega zdravstvenega varstva, povsem prostovoljno opravlja prek davčno ugodne statusne oblike (status dopolnilnega zdravstvenega sodelavca)? Status bi bil omogočen zgolj zaposlenim v javnem zdravstvu, ki so predhodno opravili 100 % svojih rednih delovnih obveznosti, in sicer za delo na deficitarnih področjih javnega zdravstva, ki brez nadurnega dela ne morejo delovati (npr. urgenca). Vsa sredstva bi izhajala iz že obstoječih sredstev, namenjenih nadurnemu delu. Dodatnih sredstev ne bi bilo. Gre za področja, ki so nujna za preživetje ljudi in na katerih ljudje zaradi pomanjkanja kadra že trpijo nepopravljive posledice. Zato je nujno najti takojšnje rešitve, s katerimi bi obdržali obstoječi kader v polnem obsegu in ga spodbudili, da vzdrži do trenutka, ko bo zaposlenih več in nadurno delo ne bo več potrebno. Ideja je bila usklajena s sindikatom medicinskih sester, z njo se strinja tudi združenje organizacij pacientov in - glede na to, kdo so njeni najglasnejši politični nasprotniki - ironično, celo Erik Brecelj. Izjave: SD: »Gre za nov poskus uvedbe nizko obdavčenega segmenta dela, namenjenega zgolj izogibanju delovnopravnim omejitvam in davčnim obremenitvam.« 🤦‍♂️ Levica: Gre za popolno nesistemskost in normativni obvod. Predlog prinaša brutalno prekarizacijo javnega sektorja, torej legalizacijo popoldanskega espejevstva znotraj javnih zavodov, in predstavlja obvod delovnega prava pod krinko prostovoljnosti. Povzročil pa bi tudi finančni zlom javne zdravstvene blagajne. 🤦‍♂️ Svoboda: Predlog ne rešuje vzrokov krize, ampak zgolj institucionalizira njene simptome. Namesto da bi se lotili resničnega problema premajhnega števila zaposlenih v javnem zdravstvu in socialnem varstvu ter preobremenjenosti kadra, predlog po njihovih besedah spodbuja že tako obremenjene zaposlene, da delajo še več. 🤦‍♂️ NSi: Tako v socialnem varstvu kot v zdravstvu je potreben dodaten kader, vendar takšen, ki ne bo preobremenjen in bo lahko svoje delo opravljal kakovostno. Rešitev je predvsem v prilivu dodatnega usposobljenega kadra ter ljudi z drugih področij, ki so pripravljeni pridobiti nova znanja in preiti v socialno varstvo ali zdravstvo. 🤦‍♂️ Pri vseh teh odzivih je skupna težava očitna: odgovarjajo na vprašanje, kako bi moral biti sistem urejen čez nekaj let, ne pa na vprašanje, kako zagotoviti neprekinjeno zdravstveno varstvo danes, ko dodatnega kadra preprosto ni. Predlog namreč ne trdi, da je nadurno delo dolgoročna rešitev kadrovske krize. Poskuša odgovoriti na bistveno bolj neposreden problem: kako obdržati in dodatno motivirati ljudi, ki danes že zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in neprekinjeno zdravstveno varstvo, dokler sistema ne bo mogoče kadrovsko okrepiti. 👆 Takšni odgovori kažejo na presenetljivo nerazumevanje razmer v neprekinjenem zdravstvenem varstvu. In zaradi tega nas lahko upravičeno skrbi za prihodnost javnega zdravstva.