
Professor at @unilj, Member of the Odysseus Network, football law expert & enthusiast, cultural traveller. Finally, love is a serious mental disease (Plato).
Ljubljana
Joined December 2011
- Tweets4.9K
- Following675
- Followers1.8K
- Likes3.7K
Sasa Zagorc retweeted
The situation in Poland is much simpler than all the talk of a “coup” suggests.
PiS, Jarosław Kaczyński’s party, which backed current President Karol Nawrocki, refused to recognise three lawfully elected Constitutional Tribunal judges back in 2015, together with then-President Andrzej Duda. Those judges were Roman Hauser, Andrzej Jakubecki and Krzysztof Ślebzak. PiS installed its own picks in their seats: Henryk Cioch, Lech Morawski and Mariusz Muszyński. Even after the Tribunal confirmed that the original three had been lawfully elected, PiS and Duda refused to respect its ruling. They put their own political interests above the court’s decision.
Yes, the previous PO–PSL coalition had also broken the rules by electing two additional judges before it was entitled to: Bronisław Sitek and Andrzej Sokala. But when the Tribunal ruled against those appointments, the coalition accepted the decision. Borys Budka even apologised on behalf of PO. PiS never complied with the ruling concerning the three lawfully elected judges. That difference matters. One side accepted an unfavourable ruling. The other refused to obey it.
The court’s membership changed over the years. Cioch and Morawski died in 2017 and were replaced by Jarosław Wyrembak and Justyn Piskorski. Muszyński’s nine-year term ended in December 2024. Other judges’ terms ended too. Seats became vacant, and new judges needed to be elected.
Poland’s Constitutional Tribunal judges are elected by the Sejm, the lower house of parliament, for nine-year terms. Donald Tusk’s governing coalition currently holds a majority there. That majority has the constitutional right to elect judges to fill those vacancies. PiS losing its parliamentary majority did not give it the right to block that process indefinitely.
The Sejm elected eight new judges. President Nawrocki accepted the oaths of three: Magdalena Bentkowska, Dariusz Szostek and Sławomir Patyra. But he refused to accept the oaths of the other five: Krystian Markiewicz, Maciej Taborowski, Marcin Dziurda, Anna Korwin-Piotrowska and Maciej Berek. They eventually took their oaths without him present, formally addressing them to the president.
The oath is required by law. But it does not give the president a personal veto over parliament’s choice of judges. He is required to accept their oaths. The Tribunal itself ruled on this back in 2015. In October 2026, the Venice Commission backed that interpretation and supported allowing judges to take their oaths without the president physically present if he blocks the process, provided the necessary formalities are followed.
Yet the leadership of the very same Tribunal where PiS had unlawfully installed its own judges refused to let the new judges do their jobs. The court’s president, Bogdan Święczkowski, insisted that they could not serve unless they took their oaths in Nawrocki’s presence. The president blocked the normal procedure, and the Tribunal’s leadership used that blockage to keep them out.
On October 30, Anna Korwin-Piotrowska announced the temporary suspension of Święczkowski and his deputy, Bartłomiej Sochański, and assumed leadership of the Tribunal. Lawyers dispute whether she had the legal authority to suspend them in that way. That specific step deserves legal scrutiny. It does not erase the obstruction that led to it.
I support Tusk’s efforts to end this obstruction, and I don’t buy the claims of a coup. PiS does not get to unlawfully install its own judges, refuse to respect court rulings, and then demand that everyone treat the situation it created as untouchable.
Tusk is right to push back. Judges elected by the Sejm should be allowed to do their jobs. The president has constitutional duties, not a personal veto over the court’s membership. And PiS has no permanent claim to Poland’s Constitutional Tribunal.
🤖 Made with AI
Sasa Zagorc retweeted
This is the guy they hate. This is the guy they are writing the worst things possible about. Just because he is the best. Just because he wins.
All while he tries to share positivity wherever he goes and show people why he loves this sport. He celebrates with the fans. He jokes with his rivals. He signs autographs, takes photos, smiles, and never forgets to thank his team and the people who make cycling what it is.
And races with pure passion, attacks when others would wait, when others would in this phase of the race and with this big gap on second just sit on the wheel to defend safely yellow like we saw decade ago.
You don’t have to support him. You don’t have to cheer for him. Everyone is free to have their favourite rider. But there is a difference between supporting someone else and spreading endless hate, insults, and accusations without evidence simply because one rider is better than the rest.
I know these days it is trendy to write different things about Pogi, but this blog will always be different. I want this place to be a safe place and a place that brings you joy of cycling instead of bad feelings. So let’s enjoy cycling ❤️
Thank you for photo to Clément Parnot. #TDF2026
Sasa Zagorc retweeted
Football's Trumpian conclusion...
An article from 2018:
"A consequence of an erosion in rules-based order has been the emergence of an alternative, deals-based order"
Deals not rules becomes football’s new game
policyforum.net/deals-not-ru…
Prvi in verjetno zadnjič, ko sta Vini jr in Ibra na isti valovni dolžini: "Polčas je svet. Pripada igralcem in trenerjem. Tam se zmagujejo tekme. Tam se spreminja taktika. Tam se oskrbujejo poškodbe. Tam govorijo vodje. To ni medijski cirkus. In ne govorite mi, da je to ...
1
6
552
zaradi navijačev. Navijači si želijo boljšega nogometa, ne pa utrujenega igralca, ki daje robotski 20-sekundni odgovor samo zato, ker je nekdo prodal še en televizijski paket. Vinícius je to razumel. Izbral je nogomet namesto odnosov z javnostmi."
24ur.com/sport/nogomet/ibrah…
3
356
Sasa Zagorc retweeted
Ko vodilni svetovni strokovnjak javno podpre javnozdravstveno strategijo majhne države, je to pomembno mednarodno strokovno priznanje. Nove slovenske prehranske smernice je pozitivno ocenil Walter Willett, profesor epidemiologije in prehrane na Harvard T. H. Chan School of Public Health ter eden najvplivnejših raziskovalcev prehrane in preventivne medicine zadnjih desetletij. Pri pripravi dokumenta je sodeloval kot mednarodni recenzent, zato njegova ocena izhaja iz temeljitega poznavanja vsebine smernic.
Willett ni zgolj ugledno akademsko ime. S svojim delom je ključno prispeval k razvoju sodobne prehranske epidemiologije, ki na podlagi velikih in dolgotrajnih populacijskih raziskav proučuje povezave med prehrano, življenjskim slogom in kroničnimi boleznimi. Bil je med raziskovalci, ki so prepričljivo pokazali škodljivost industrijsko proizvedenih transmaščob, pomembno je vplival na spremembo razumevanja prehranskih maščob ter sodeloval pri oblikovanju globalnih modelov zdrave in okoljsko vzdržne prehrane. Njegova pohvala slovenskemu dokumentu zato presega običajno vljudnostno gesto in pomeni pomembno zunanjo strokovno presojo kakovosti.
Teža njegove ocene postane jasnejša ob pogledu na raziskovalno delo, ki stoji za njegovim imenom. Willett je 25 let vodil oddelek za prehrano na harvardski šoli za javno zdravje, objavil je več kot dva tisoč znanstvenih člankov in velja za najbolj citiranega raziskovalca prehrane na svetu, s h-indeksom nad 280. Uvršča se med pet najbolj citiranih znanstvenikov na svetu na celotnem področju klinične medicine. Njegove ugotovitve v veliki meri izhajajo iz obsežnih longitudinalnih raziskav, kot so Nurses’ Health Study, Nurses’ Health Study II in Health Professionals Follow-up Study. Te že več desetletij spremljajo prehranske navade, življenjski slog in zdravstveno stanje skoraj 300.000 ljudi.
Willett je tudi sopredsedujoči komisiji EAT–Lancet, enemu najpomembnejših sodobnih mednarodnih projektov povezovanja prehrane, javnega zdravja, okoljskih omejitev in pravičnosti prehranskih sistemov. Ko raziskovalec s takšnimi izkušnjami slovenski pristop označi za premišljen in zgleden, smernice dobijo mednarodno strokovno težo, ki presega domače politične in interesne spore.
Pozitivna Willettova ocena je posebej pomenljiva zaradi zasnove slovenskega dokumenta. Smernice prehrano obravnavajo kot del širšega sistema, v katerem se prepletajo zdravje, okolje, kmetijstvo, gospodarstvo in socialna pravičnost.
Prva pomembna značilnost dokumenta je premik od preprečevanja pomanjkanja hranil k preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka. Cilj sodobne prehranske politike namreč ni več zgolj zagotavljanje zadostnega vnosa energije in hranil, temveč tudi podaljševanje zdravega dela življenja.
Druga značilnost je prilagodljiv prehranski model, ki daje večji poudarek rastlinskim virom hrane, ne da bi predpisoval en sam obvezen način prehranjevanja. Dokument ponuja različice za vsejede, vegetarijance in vegane ter tako združuje jasno zdravstveno usmeritev z možnostjo kulturnega, lokalnega in osebnega prilagajanja.
Tretja značilnost je povezovanje zdravja ljudi z vplivom prehrane na okolje. Smernice izhajajo iz spoznanja, da prehranski vzorci, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, pogosto hkrati zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov, porabo naravnih virov in druge obremenitve okolja. Javno zdravje in okoljska vzdržnost sta tako dva povezana vidika iste prehranske politike.
Pomembna posebnost slovenskega modela je tudi vključitev socialnih in gospodarskih razsežnosti prehranskega sistema. Poudarek na sezonski hrani, krajših dobavnih verigah in domači pridelavi lahko prispeva k večji odpornosti prehranskega sistema ter podpira položaj domačih pridelovalcev. Pri tem lokalni izvor sam po sebi še ne zagotavlja manjšega okoljskega odtisa ali pravičnejših ekonomskih razmer, saj so pomembni tudi vrsta živila, način proizvodnje, dostopnost ter razmerja v prehranski verigi. Vendar je prav vključitev teh vprašanj v skupni okvir ena večjih konceptualnih prednosti dokumenta.
Domači odziv na smernice je razkril precejšen razkorak med mednarodno strokovno presojo in lokalno javno razpravo. Namesto celovite obravnave modela, ki poskuša povezati zdravje ljudi, okoljsko vzdržnost in prihodnost kmetijstva, se je razprava hitro zožila na posamezne količine živil, predvsem mesa. Legitimna vprašanja o izvedljivosti, prehranski ustreznosti in posledicah za posamezne kmetijske panoge so se pogosto prepletla z obrambo sektorskih interesov in političnim obračunavanjem.
K takšni fragmentaciji je prispeval tudi del medijskega poročanja, ki je kompleksno javnozdravstveno strategijo skrčil na poenostavljene zgodbe o domnevni »vojni proti mesu«. S tem se je izgubilo bistvo dokumenta. Dokument ne prepoveduje posameznih živil in ne predpisuje enotnega jedilnika. Njegov namen je oblikovati dolgoročno vzdržen prehranski okvir, ki bi zmanjševal breme kroničnih bolezni, omejeval okoljske posledice prehranskega sistema in upošteval slovenske razmere.
To seveda ne pomeni, da so smernice izvzete iz strokovne kritike. Dokument s tako širokimi ambicijami zahteva temeljito razpravo o znanstveni podlagi, praktični izvedljivosti, ekonomskih posledicah in načinu uvajanja. Verodostojna kritika mora izhajati iz celote dokumenta in razpoložljivih podatkov. Posamezna iztrgana priporočila ali interesno motivirane poenostavitve za takšno presojo ne zadoščajo.
Prav zato je Willettova ocena pomembna. Sama avtoriteta uglednega recenzenta ne more nadomestiti vsebinske presoje posameznih priporočil, jasno pa kaže, da gre za resen in mednarodno relevanten strokovni dokument, ki ga ni mogoče verodostojno odpraviti kot ideološki ali nestrokovni projekt. Njegova presoja potrjuje, da slovenske smernice sodijo v osrednji tok sodobnih prizadevanj za povezovanje prehrane, zdravja, okoljske vzdržnosti in pravičnejšega prehranskega sistema.
Namesto da bi takšno priznanje izkoristili kot izhodišče za samozavestno in argumentirano razpravo o uresničevanju smernic, smo velik del javne pozornosti namenili poenostavljenim kulturnim in političnim sporom. Slovenski javni prostor je tako skoraj prezrl nekaj, kar se ne zgodi pogosto: doma pripravljen strokovni dokument je dobil izrazito pozitivno oceno enega najuglednejših svetovnih raziskovalcev na svojem področju.
Ne glede na nadaljnje razprave o posameznih priporočilih je to dosežek, ki bi ga bilo smiselno najprej razumeti, nato vsebinsko ovrednotiti in šele zatem politično presojati.
facebook.com/reel/1314826530…
Pred vrati so volitve predsednika vlade: prvič letos, čeprav šele v 2. krogu postopka oblikovanja vlade. Marsikdo ve, da je razlika med 2. in 3. krogom v zahtevani večini (navadna absolutna večina in večina opredeljenih glasov navzočih poslancev). Manj znano pa je, da ...
ima izvolitev šele v 3. krogu še eno posledico za "manjšinsko" vlado. Položaj vlade in njenega predsednika je šibkejši in konstruktivna nezaupnica se mu lahko izreče že z večino opredeljenih glasov (116/4 čl. URS). Manjšinsko postavljen, manjšinsko razrešen. Kaj to pomeni? ...
1. Kolega s FDV bi spomnil, da enači ustavnopravna jabolka (presoja dopustnosti prepovedi referenduma o omnibus zakonu, še pred njegovo uveljavitvijo) in hruške (naknadna presoja ustavnosti uveljavljenega omnibus zakona) ter posledično US-ju zmotno pripisuje nekonsistentnost.
Toliko o historiatu in prepletenosti odločanja dopustnosti zakonodajnega referenduma in presoji ustavnosti omnibus zakonov.
1
2
377
1. Referendumi o zgolj davčnih zakonih in drugih obveznih dajatvah nedvomno niso dopustni. Toda, po analogiji iz dosedanje prakse US: Če DZ v omnibus zakon stlači še določbe, ki so nepovezane z davki in sicer podvržene referendumskemu odločanju, se izpostavi tveganju, da bo ...
... referendumska pobuda dopuščena.
Obkladanje z nalepkami je nepotrebno, pove več o vas kot o naslovniku.
Sasa Zagorc retweeted
📊2 riders participated in all 4 Monuments of 2026:
🇬🇧Owain Doull (TVL):
🇮🇹MSR: 136th
🇧🇪RVV: DNF
🇫🇷PR: 136th
🇧🇪LBL: DNF
🇸🇮Tadej Pogačar (UAE):
🇮🇹MSR: 🥇
🇧🇪RVV: 🥇
🇫🇷PR: 🥈
🇧🇪LBL: 🥇
Sasa Zagorc retweeted
Našel sem svojo analizo velikosti javnega sektorja po proračunskih uporabnikih iz leta 2013, zato sem ji dodal podatke za januar 2026 in naročil umetni inteligenci, naj pripravi analizo.
V istem obdobju je slovensko prebivalstvo zraslo za 3,5%, delovno aktivni pa za 10%.
🤖 Made with AI
















