“Ampak... ampak, na vaši strani sem...” Gospa je šolski primer samomorilne empatije: Liberalna Francozinja poskuša mohamedanskim napadalcem, ki ropajo trgovino njene družine razložiti, da je na njihovi strani, da je glasovala za njihov prihod in da je glasovala za odvzem financiranja policiji. Na začetku je celo korakala na protestih... Med posmehovanjem in norčevanjem iz nje, so ji uničili in izropali trgovino. V tem trenutku se niti ne zaveda, da bi bila lahko tudi posiljena, pretepena, pohabljena, ali tudi ubita in nihče izmed zamaskiranih "študentov" ne bi odgovarjal za to. V enem trenutku si krepostna bela liberalna gospa, ki pridiga o sočutju vključenosti in različnosti, ki nas bogati..., v naslednjem, ko pa to pa sočutje in vključenost izkusiš, pa izgubiš ves entuziazem do bogastva v različnosti. Različnost ni več tvoja moč, ampak samo še brezupen občutek nemoči in prevaranosti.