€100 a month looks insignificant when the entire market is talking about overnight fortunes. It amounts to €1,200 a year, and even after a decade, the investment gains may seem hardly worth discussing. Assume a constant 7% annual return, with €100 invested at the end of each month and all gains reinvested. After ten years, you have contributed €12,000 and the portfolio is worth roughly €17,100. Now carry the same calculation forward another thirty years. Total contributions reach €48,000. The portfolio reaches approximately €247,200. Of the investment gains, around €118,200 accumulate in the final decade alone. This is where the scale of compounding is easy to underestimate. The monthly contribution never increases, yet the gains in those final ten years exceed the entire portfolio value built over the previous thirty. Real markets will not follow that smooth curve. The return is an assumption, taxes and fees reduce the result, and inflation reduces its purchasing power. But the calculation exposes something worth thinking about that we judge a forty-year process by what it manages to show us in the first few years. The mechanism behind these numbers is compounding. Returns stay invested and begin generating returns of their own, alongside your monthly contributions. The 7% is a hypothetical input to illustrate that effect. It isn’t a rate offered by a particular investment.

War in the Strait of Hormuz. Ukraine and Russia. Riots in France and Italy. Sudan. Congo. China–Taiwan tensions. An energy crisis. Quantum computing. AI... Oh, if only we could somehow delay the collapse of the current economic system so it all conveniently “lines up” with the disasters unfolding around the world. What a convincing narrative that would make. Let’s see who gets the blame.

Used to wake up with morning wood. Now I’ve got a robinhood:0x98096d17e191b3da1d5f99a6d7b3584351b11e18 all the time.

Delayed gratification. Yup, that’s the tweet.

Boom!

Really want to know what is going on with midnight-3:native drama?

Daily reminder: Buy when it's red, sell when it's green.

Super cycle of tokenisation.

In the near future, we will witness a super cycle of tokenization.

"When we talk about @Ripple and RippleNet, we're talking about the reset of the global financial plumbing. And #XRP is the native asset and there is a time and a place for #XRP. It's not going to happen because of someone's optimism, you know. It's going to happen when it becomes necessary. It's going to be a moment, where the current payment machine, the model, the legacy banking system simply becomes too expensive, too slow, and more importantly, too political to keep defending on the old terms." - @VersanAljarrah Read it again. And again, until it sticks. The system either reaches a point where it needs what #XRP offers, or it doesn’t. That’s the thesis. Burn it into your head.

Mislim, da na tej točki ni potrebno kaj dosti poudarjati. ripple:native

VROČE: @ecb je včeraj lansirala digitalni evro. Vsaj tako bi lahko razumeli nekatere naslove po družbenih omrežjih in medijskih straneh. Dejansko pa se je zgodilo nekaj drugega in potencialno precej pomembnejšega za razvoj evropskega finančnega sistema. 21. septembra je Eurosistem zagnal #Pontes. Ne gre za digitalni evro, ki bi ga lahko ti in jaz uporabljala za plačevanje, temveč gre za novo infrastrukturo, prek katere se lahko transakcije s tokeniziranimi finančnimi sredstvi poravnajo v centralnobančnem denarju. To je pomembna razlika! Evropske institucije že več let raziskujejo, kako bi lahko tehnologijo DLT in tokenizacijo vključile v obstoječo finančno infrastrukturo. Tako je nastal Pontes, ki je eden prvih konkretnih rezultatov tega procesa. Namesto popolnoma ločenega finančnega sistema povezuje DLT platforme z obstoječo infrastrukturo Eurosistema. S tem želi #ECB omogočiti razvoj tokeniziranih finančnih trgov, ne da bi se bilo treba odpovedati centralnobančnemu denarju kot poravnalnemu sredstvu. Še bolj zanimiva pa je druga včerajšnja napoved. #ECB se pripravlja, da bo del lastnega portfelja začela investirati v tokenizirane vrednostne papirje. Začetni fokus bodo predvsem euro-denominirani vrednostni papirji držav, regionalnih oblasti, agencij in evropskih nadnacionalnih institucij. S tem želi pridobiti praktične izkušnje s trgovanjem, poravnavo, sistemi in upravljanjem tokeniziranih sredstev. Tokenizacija v Evropi počasi zapušča fazo pilotnih projektov in eksperimentov ter se približuje dejanski finančni infrastrukturi, ob tem pa retail digitalni evro ostaja ločen projekt. To je dejansko ta digitalni evro, o katerem se običajno govori in o katerem folk napihuje zadeve. Na kratko povedano bo to digitalna oblika centralnobančnega denarja, namenjena tebi in meni ter podjetjem. Ta pa še (v času pisanja tega članka) ni bil izdan! #ECB pripravlja pilot za drugo polovico leta 2027, odločitev o dejanski izdaji pa še ni sprejeta. Ko drugič bereš novice, dobro preberi naslov, še bolj podrobno pa preberi vsebino.

🇯🇵 Se počasi začenja razpletati yen carry trade? Bank of Japan je junija dvignila obrestno mero na 1 %, najvišjo raven v 31 letih. Zdaj se pričakuje nov dvig na 1,25 %, medtem ko BOJ vse bolj opozarja na nevarnost trajnejših inflacijskih pritiskov. Zakaj je to pomembno tudi za nas? Japonski yen je bil desetletja eden glavnih virov poceni kapitala na svetovnih trgih. Strategija je bila relativno preprosta: - poceni zadolževanje v yenu - menjava v USD ali druge valute - nakup obveznic, delnic in drugih donosnejših naložb - pobiranje razlike v donosih To je "yen carry trade". Problem nastane, ko se zgodita dve stvari hkrati: - Japonska dvigne obresti - Dvigne se vrednost yena Strošek financiranja se povečuje, hkrati pa postaja vračilo dolga zaradi močnejšega yena dražje. Po podatkih BIS, ki jih je analiziral Jefferies, je čezmejno zadolževanje v yenu marca doseglo rekordnih približno ¥360 milijarde oziroma 2,34 milijarde ameriških dolarjev. To ne pomeni, da je vseh $2,34 milijarde neposredno vloženih v carry trade, nam pa pokaže, kako pomemben vir globalnega financiranja je postal yen. Podoben mehanizem smo videli že leta 2024. Nepričakovan dvig obresti BOJ → hitra krepitev yena → zapiranje carry trade pozicij → prisilna prodaja drugih naložb. Nikkei je takrat v enem dnevu izgubil 12,4 %. Tokrat je razlika ta, da se dvig obresti pričakuje, zato za zdaj ne gledamo paničnega unwinda. Če BOJ nadaljuje normalizacijo monetarne politike, yen pa nadaljuje krepitev, postaja ena najbolj priljubljenih oblik poceni financiranja globalnih trgov postopoma manj privlačna. Kaj se zgodi z globalnimi tveganimi naložbami, če se začne večji del kapitala, financiranega s poceni yenom, vračati nazaj na Japonsko? Zaenkrat se še ne govori o množičnem razpletu carry tradea, se pa pogoji, zaradi katerih je ta strategija leta delovala tako dobro, počasi spreminjajo. #BOJ #yencarrytrade #Japan #yen #BankOfJapan

There will be signals… @21shares ripple:native

Do I need to start checking polkadot:native again?

I wonder if people will even know they're using blockchain in 2036.

Dokumentirano 🫱🏻‍🫲🏼 #XRP #BIS #Slovenija

"Central banks should go on-chain." Če bi takšen stavek prebral pred letom 2024, bi verjetno dvakrat pogledal, kdo ga je dejansko izrekel. No, 28. avgusta ga je na Jackson Hole izrekla Isabel Schnabel, članica izvršilnega odbora ECB. Ker se je okoli tega hitro pojavilo kar nekaj "vročih" objav, se mi zdi vredno pogledati, kaj je bilo dejansko povedano in predvsem, kaj vse skupaj sploh pomeni. Naj te na hitro "pobriefam": 28. avgusta je Isabel Schnabel, članica izvršilnega odbora European Central Bank, na Jackson Hole predstavila precej jasno vizijo glede prihodnosti finančne infrastrukture. Torej, če se finančni trgi selijo proti tokenizaciji in Distributed Ledger Technology (DLT), centralnobančni denar ne bi smel ostati zunaj te infrastrukture. Centralne banke bi morale po njenem mnenju čimprej preiti "on-chain" in omogočiti, da centralnobančne rezerve postanejo neposredno programabilno digitalno sredstvo. Najprej je treba razčistiti dejstvo, da to nikakor ne pomeni, da ECB namerava dati evro na Ethereum, XRPL, Solano ali katerokoli drugo blockchain omrežje. Tema se vrti predvsem o wholesale finančnem sistemu, ki zajema denar in transakcije med bankami, centralnimi bankami ter finančnimi institucijami. Kaj želi ECB sploh doseči? Ideja je povezati tri stvari: tokezirana finančna sredstva + tokeziran centralnobančni denar + programabilnost Primer: Če so obveznica in centralnobančne rezerve na programabilni infrastrukturi, bi se lahko nakup in plačilo izvedla atomsko, kar z drugimi besedami pomeni ali se izvedeta obe strani transakcije ali nobena. Pametne pogodbe pa bi lahko avtomatizirale stvari, kot so repo operacije, collateral management, margin calls in nekatere parametre monetarne politike (v naprej določene). Schnabel izrecno omenja možnost spreminjanja obrestnih mer, zahtev glede zavarovanja in pogojev dostopa z neposrednim učinkom. Kaj pa stablecoini? ECB stablecoinov ne vidi kot primarno končno poravnavo v finančnem sistemu. Zakaj? Gospa Schnabel sicer priznava, da imajo stablecoini svoje mesto in da lahko dopolnjujejo centralnobančni denar, vendar pa lahko centralna banka v kriznem trenutku zagotovi dodatno likvidnost, kar pa zasebni izdajatelj stablecoina žal te funkcije nima. Kar mi je predvsem pomembno je to: central bank money = ultimate settlement asset. Prav tako mislim, da je pomembno vedeti, da ECB že razvija dve iniciativi: - PONTES = praktičen in kratkoročen projekt. Povezuje obstoječe TARGET sisteme z DLT okolji in namerava ustvariti svojo DLT platformo za poravnavo v centralnobančni valuti. - APPIA = je dolgoročen, raziskovalni projekt, ki se usmerja v raziskovanje arhitekture celotnega tokeniziranega evropskega finančnega sistema. Žal se pa trenutno še ne ve jasno, kako ECB želi zgraditi svoj ledger. Kateri ledger oziroma asset bo na koncu del te infrastrukture? Tega trenutno preprosto ne vemo. Čeprav bi kot nekdo, ki že nekaj časa spremlja #XRP in razvoj infrastrukture okoli njega, seveda zelo rad videl, da bi XRP oziroma XRPL našel svoje mesto v takšnem sistemu, bi bilo trenutno napačno trditi, da se bo to dejansko zgodilo. ECB ni omenil XRP-ja, XRPL-ja, Ethereuma, Solane ali kateregakoli drugega javnega blockchain omrežja kot izbrane rešitve. Kar pa vemo oziroma lahko zagotovo trdimo pa je to, da centralne banke danes že zelo resno govorijo o tokeniziranih sredstvih, programabilnem centralnobančnem denarju, pametnih pogodbah in interoperabilnosti med različnimi ledgerji. Ni tako dolgo nazaj, ko so bile to predvsem teme kripto industrije, danes se pa o tem govori na Jackson Hole. Crazyyy!!! Vir: ecb.europa.eu/press/key/date… #Slovenija #kripto #Tokenization #RWA #FutureOfFinance #DigitalAssets #ECB